Sodelovati z Markom je bila posebna izkušnja. Pisanje biografije v soavtorstvu z njenim subjektom je zelo osebna, skoraj že intimna izkušnja in takšnega projekta se je treba lotiti s popolno predanostjo in iskrenostjo – Marku ne primanjkuje nič od tega.

Najino sodelovanje bi lahko še najbolje opisal s pojmi, kot so »intenzivno«, »brezkompromisno« in »turbulentno«. Slednje tudi zato, ker je knjiga nastajala v času hudih preizkušenj v Markovem poslovnem in osebnem življenju. Je zaradi teh preizkušenj, teh motenj, knjiga kakorkoli okrnjena? Nikakor ne. Verjamem, da je nastala v točno pravem času in da sva prav zaradi teh preizkušenj ustvarila še boljšo, bolj intenzivno in bolj brezkompromisno knjigo s sporočilom, ki prav zato odzvanja še močneje.

Verjamem, da je do najinega sodelovanja prišlo v točno pravem času tudi zame osebno. Markova razmišljanja in spoznanja o prevzemanju krivde oziroma odgovornosti, so se me več kot dotaknila – spremenila so me. Opogumila so me, da sem se zazrl v nekatere dele mene, ki sem se jim dolgo izogibal.

Ena izmed glavnih tem Markove zgodbe je namreč ta, da ni nič narobe, če je človek gej, HIV pozitiven, izgorel, depresiven … Sam dodajam še: nič ni narobe, če si človek, pa čeprav samo sam pri sebi, prizna storjene napake ali življenje v zablodah, in za vse to sprejme polno odgovornost. Pa ne zato, da bi iz sebe delal »žrtev« , temveč z namenom, da ta spoznanja izkoristi za grajenje lastne, bolj iskrene in prizemljene prihodnosti.